Novo leto

Vsak dan znova!

To pomeni: vsako jutro se zavem svojega bivanja, vsak dan je pred menoj moje poslanstvo, vsak dan začnem z novo močjo, vsako jutro sprejmem svoj dan, da ga napravim lepega, bogatega.

To ni izgovor slabičev.

To je modrost svetnikov. Zato so uspeli.

Novoletni dan: podarjen mi je. Vem, da je dar Ljubezni.

Na samo novoletno jutro – božji smehljaj!

To mi daje pogum. Da bi ga imel vsako jutro, vsak dan v letu!

In potem pride konec.

Ne strašni konec. Čudoviti konec. Če sem dal pravo vsebino svojemu življenju, potem moram samo hrepeneti, da se tudi moja življenjska molitev dokonča, kot sklepamo toliko molitev v svojem krščanskem življenju: Po Kristusu, našem Gospodu.

Tak naj bo konec današnjega dneva in vsakega dneva!

Tak naj bo konec vsakega mojega leta: če je še kaj let življenja pred menoj.

Tak naj bo konec mojega življenja, pa kadarkoli pride.

Tak naj bo konec svetovne zgodovine.

Bog me ljubi.

Vsa premišljevanja se dajo strniti v eno samo globoko spoznanje: Bog me ljubi. Kakor je iz polnosti svoje dobrote »raztrosil v vsemirje« vsa ustvarjena bitja, je v uri in dnevu, ki ga je naprej videla njegova ljubezen, spočel moje življenje.

Brez njegove ljubezni bi mene ne bilo.

In poseben dokaz, da me je ljubil: moj krst. Milijoni ga niso bili deležni. Jaz takoj ob začetku svojega zemskega življenja.

Sveta Družina

Nov rod je zaživel na zemlji.

Jezus, Marija, Jožef tvorijo krog »učlovečenja«. Jožef je zakoniti Marijin mož, Marija prava mati Jezusu, vsi trije družinski svet, ki je postal zgled sleherni družini.

Nedolžni otroci

Sveti Matej pripoveduje v svojem evangeliju, kako je Herod dal pomoriti vse dveletne dečke in tudi mlajše.

Dogodek, ki spada v kriminalistično literaturo.

Praznik je v Cerkvi že iz davnine in je ostal tudi danes. Mali mučenci, ne da bi se zavedali, čemu umirajo. Cerkev proglaša za mučenca samo tistega, ki svobodno sprejema mučeništvo. Tak je bil sv. Štefan.

Sv. Janez, apostol in evangelist

»Učenec, ki ga je Jezus ljubil.«

Ni bil rojen svetnik. Nikakor ne nežen, kak poženščen mladenič. Res najmlajši med apostoli, a »sin groma«, vročekrven, prenapet, preoster, pa tudi ambiciozen. Vse to je dokumentirano v evangeliju.

Sv. Štefan

»Poln vere in Svetega Duha«, »poln milosti in moči«, »poln Duha in modrosti«, da se »mu niso mogli ustavljati«.

Med sedmerimi prvimi diakoni ga najdemo. Skrbeti so morali za helenistične – grško govoreče – Jude, ki so prišli v Jeruzalem in se pridružili mladi krščanski Cerkvi.

Božič

Danes nam je rojen Rešenik.

Začetek nove zgodovine. Vse niti se spletajo okoli njega – Kristusa. Zavestno ali nezavestno, odslej je sleherni človek vpleten v to zgodbo odrešenja.

Tesnoba Stare zaveze se je sprostila v svobodo božjih otrok. Izgubljeni raj je spet odprt.

Naznanjam vam veliko veselje ...

Potrebna mi je – ne učenost, temveč preprostost pastirjev. So skrivnosti, ki jih razume srce. Pastirji so ga razumeli in medse sprejeli.

Nocoj bo sveti večer.

V sveti tišini je prišel Kristus na svet. Zato mora biti v meni predvsem danes sveti molk.

Sveti večer ni samo prejemanje, je tudi darovanje. Ljubezen terja ljubezen.

Gotovo, najprej moram prositi: »Čisto srce v meni ustvari, o Bog!« Če kdaj, moram biti v sebi ubran, prost greha, pa tudi sleherne posvetne misli. Moje srce mora biti pripravljeno zate.

»Pridi, Gospod, in se ne múdi! Odpústi krivdo svojemu ljudstvu!«

Takó bogoslužje. In še: »Jutri boste videli ...«

Kot nestrpno pričakovanje otroka, ki sanja o nečem velikem.

Božič je tu. Kakšen bo moj božič?

Vonj kadila, jaslice, zasnežene poti, čar slovenskega svetega večera ... Kako smo se pripravljali nanj. Za kolikere, ki so zapustili svoje domove, tega ni več.

A božič je.